Priznam

Sem lutka.

Res je, sem lutka. Tea me je naredila med "karanteno" marca 2020. Ja, zavedam se, da sem korona projekt. Več o nastanku, si lahko preberete spodaj, ampak zdaj, ostanite z mano. Naj vam zaupam še par mojim misli.

Torej, ker Tea ni mogla obiskovati svojega dedija, kakor ji je bilo v navadi, je ustvarila mene. Pravi, da sva si zelo podobna. Jaz se ne strinjam. Sem pa sprejel, da sem nadomestek njenega dedija. Tako ali tako sem le lutka.

Zaradi razmer v katerih smo se znašli v letu 2020, smo skupaj ustvarili predstavo "MOŽ! sedi z mano", ampak v resnici sem večinoma delal jaz. Tea in Yves sta samo pametovala. Skratka to je moja avtobiografija. Premiera je bila v avgustu 2020 v mestu Klagenfurt. Ljudje me imajo radi, ker sem majhen in ljubek. V tem uživam in delim svoje delčke življenja, čeprav nisem prepričan ali je to pravi način komunikacije s svetom.

Kakorkoli, zdaj so drugi časi, to čutim v kosteh. Mislim, da bom zbolel ... moram malo sesti, vsaj za nekaj časa. Mogoče si skuham čaj in grem v posteljo.

Če me želite spoznati, boste morali še malo počakati, ali pa mi pišite. Prej ali slej bom odgovoril. Brrrr, zebe me ... grem počivat.

Nasvidenje!

Moja identiteta

V mojem svetu si lastne identitete ne izbiramo sami. Tea mi je dodelila obliko telesa in s tem je bilo dorečeno moje gibanje, omejitve ter svoboda. Lahko se grem veliko stvari, več kot vi, človek. Ponosen sem na to, da zelo dobro hodim po steni.

Načeloma pa mi je vseeno glede moje identitete. Tea je izbrala mojo obleko, lase in barvo oči. Pri tem nimam veliko besede. Mislim, da je precenjena. Kdo v resnici pozna svojo lastno identiteto? Ali ni zmeraj majhna zmeda okoli tega?

Kakorkoli že, to ni ravno moja najljubša tema. Če vas zanima več, vprašajte Teo. Meni ne zaupa vsega, morda vam pove več.

Ampak, kot ženska izgledam dobro, kajne?